File:Ivan Maček Matija.jpg

Dimensioni di questa anteprima: 368 × 600 pixel. Altre risoluzioni: 147 × 240 pixel | 392 × 639 pixel.

File originale (392 × 639 pixel, dimensione del file: 169 KB, tipo MIME: image/jpeg)

Logo di Commons

Questo file e la sua pagina di descrizione (discussione · modifica) si trovano su Wikimedia Commons (?)

Descrizione

English: Ivan Maček - Matija (1908-1993)

Data

21 luglio 1961

Fonte

Questo file è stato ricavato da un altro file

: Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg

Autore



Descrizione	fotografo sloveno-
Data di nascita/morte		marzo 2018
Periodo di attività	XX sec. date QS:P,+1950-00-00T00:00:00Z/7
Luogo di attività	Maribor
Authority file	: Q58242454 VIAF: 305483586

Licenza
(Riusare questo file)

This Slovene work is in the public domain in its source country and the United States because its copyright expired pursuant to the Yugoslav Copyright Act of 1978, which provided for copyright term of the life of the author plus 50 years, or 25 years since publication for photographs and works of applied art (details). This applies to works already in the public domain on or before 29 April 1995, when a new copyright act became valid, which is also before 1 January 1996, the URAA date.

The work meets one of the following criteria:

a) a work of known authorship whose author died before 1 January 1945
b) an anonymous work published before 1 January 1945
c) a photograph or a work of applied art published before 1 January 1970

Note that other works enter the public domain 70 years after the author's death or 70 years after publication if the work was published anonymously. If this is the case please use {{PD-old-70}}.

Deutsch ∙ English ∙ 日本語 ∙ македонски ∙ slovenščina ∙ српски / srpski ∙ +/−

Cronologia del file

Fare clic su un gruppo data/ora per vedere il file come si presentava nel momento indicato.

	Data/Ora	Miniatura	Dimensioni	Utente	Commento
attuale	09:24, 13 nov 2014		392 × 639 (169 KB)	Ipos	{{Information \|Description ={{en\|1=Ivan Maček - Matija (1908-1993)}} \|Source ={{ExtractedFrom\|Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg}} \|Author ={{creator:Jože Gal}} \|Date =1961-07-21 \|Per...

Pagine che usano questo file

La seguente pagina usa questo file:

Ivan Maček

Utilizzo globale del file

Anche i seguenti wiki usano questo file:

Usato nelle seguenti pagine di en.wiki.x.io:
- President of Slovenia
- List of speakers of the National Assembly of Slovenia
Usato nelle seguenti pagine di ja.wiki.x.io:
- スロベニアの大統領
Usato nelle seguenti pagine di sk.wiki.x.io:
- Maček (priezvisko)
Usato nelle seguenti pagine di sl.wiki.x.io:
- Predsednik Republike Slovenije
- Seznam predsednikov Državnega zbora Republike Slovenije
Usato nelle seguenti pagine di sr.wiki.x.io:
- Иван Мачек

Metadati

Questo file contiene informazioni aggiuntive, probabilmente aggiunte dalla fotocamera o dallo scanner usati per crearlo o digitalizzarlo. Se il file è stato modificato, alcuni dettagli potrebbero non corrispondere alla realtà.

Autore	Večer arhiv
Titolo breve	21. julij 1961, Ljubljana: Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva se je začela ob 20.30 z zvoki fanfar. Takoj zatem je tri tisoč pevcev in članov orkestra pod taktirko profesorja Radovana Gobca izvedlo Internacionalo in dve borbeni pesmi. Veliko zborovanje v Ljubljani je otvoril sekretar okrajnega komiteja ZK Ljubljana Franc Popit, ki je najprej pozdravil prvega komandanta partizanskih enot Slovenije Franca Leskoška in prvega komisarja glavnega štaba Miho Marinka, zatem pa še predsednika republiškega izvršnega sveta Borisa Kraigherja, organizacijskega sekretarja komiteja ZK Slovenije Ivana Mačka, predsednico glavnega odbora SZDL Slovenije Vido Tomšičevo, delegacije iz drugih ljudskih republik in predstavnike slovenskih manjšin v Italiji in na Koroškem. Toplo pozdravljen od številnih udeležencev proslave je nato spregovoril prvi komandant partizanskih enot Slovenije Franc Leskošek. Pred začetkom govora Franca Leskoška je prispel iz Šibenika tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, ki so ga udeleženci proslave navdušeno pozdravili. Praznično razpoložena Ljubljana je na večer pred dnevom vstaje slovenskega naroda doživela dogodek, ki mu ni primerana naših tleh. Vsepovsod so vihrale zastave, borbene, z neuklonljivim duhom, glavo in ponosom prežete pesmi so osvojile ulice in trge, kjer so reke ljudi zaustavile ves motorni promet in ga potisnile v obrobne predele mesta. Železniška postaja je grozila, da se bo vsak čas razletela od navalamnožic, ki so se sicer neprenehoma razlivale po trgu Osvobodilne fronte in naprej, vendar so vlaki vsako minuto znova pripeljali nove tisoče veselo razpoloženih obrazov. Če bi še kolone avtomobilov, ki so ta dan prišle po vseh glavnih prometnih žilah, navalile v središče mesta, bi promet obstal in nihče več ne bi mogel razvozlati orjaškega vozla vozil in teles. Avtomobilske kolone so se ustavljale na parkirnih prostorih v predmestjih. Samo preko Trojan so tam privozile kolone iz Štajerske in Koroške, tako dolge, da bi v strnjeni vrsti zavzele 120 km ceste. Pešci so se s pločnikov zlili na široke ceste, kjer običajno brez konkurence gospodarijo motorna vozila. Ure in ure so se strnjene reke ljudi valile po Titovi, Cankarjevi, Prešernovi, Celovški in drugih cestah proti osrednjemu slavnostnemu prostoru v Tivolskem parku. Ure in ure nihče ni vedel, kje je začetek in kje je konec tega mogočega gibanja. Prišla je noč, toda ta dan je bila brez moči. Orjaški reflektorji so jo skoraj spremenili v dan. Prostrana travnata poljana v parku Tivoli ni bila več tiho sprehajališče s cvetjem med travo in obraslimi drevesi. Bila je samo še petje, ploskanje in morje nemirnih človeških glasov. Tu je prostora za 150 tisoč, za 200 tisoč ljudi v skrajnem primeru, so govorili izvedenci. Toda travnata arena je bila že polna do zadnjih kotov pod pobočji Rožnika, ko ulice v mestu niso bile nič manj prazne in bučne kakor prej. Reke ljudi so se še kar naprej valile proti slavnostnemu prostoru in, ko niso mogle več naprej, so se ustavljale na vsaki pedi zemlje, kjer je bilo le prostora za nekaj stopa. 150 tisoč? Toliko smo računali. 200 tisoč? Smešno! 250 tisoč? Morda, toda... če rečemo, da se je množične slavnosti v Ljubljani udeležilo 300 tisočSlovencev, smo skromni. Prve vrste pred tribuno so si vzeli ljudje. 45 mladinskih delovnih brigad je s pesmijo čakalo na začetek slavja. Med njimi so bili prav tako brigadirji, toda tisti iz krvavih dni, ko sta bila življenje in ponos edino bogastvo, ki nam je še ostalo. Zidanškova, Šercerjeva, Tomšičeva, Cankarjeva, Prešernova... Zastave so spet zavihrale nad glavami neuklonljivih ljudi. Brigadirji od nekdaj in brigadirji od zdaj so bili skupaj. Fanfare. S polkrožne tribune je iz tisoč grl zaorila internacionala in z njo delavski pozdrav in zastava partije.Živel Luka! se je iztisnilo iz grla od let upognjenega starčka, ki je skupaj z deset tisoči drugih pomahal z roko v pozdrav, ko je prvi komandant NOV in PO Slovenije Franc Leskošek - Luka prišel na govorniški oder in začel: Tovariši
Descrizione dell'immagine	21. julij 1961, Ljubljana: Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva se je začela ob 20.30 z zvoki fanfar. Takoj zatem je tri tisoč pevcev in članov orkestra pod taktirko profesorja Radovana Gobca izvedlo Internacionalo in dve borbeni pesmi. Veliko zborovanje v Ljubljani je otvoril sekretar okrajnega komiteja ZK Ljubljana Franc Popit, ki je najprej pozdravil prvega komandanta partizanskih enot Slovenije Franca Leskoška in prvega komisarja glavnega štaba Miho Marinka, zatem pa še predsednika republiškega izvršnega sveta Borisa Kraigherja, organizacijskega sekretarja komiteja ZK Slovenije Ivana Mačka, predsednico glavnega odbora SZDL Slovenije Vido Tomšičevo, delegacije iz drugih ljudskih republik in predstavnike slovenskih manjšin v Italiji in na Koroškem. Toplo pozdravljen od številnih udeležencev proslave je nato spregovoril prvi komandant partizanskih enot Slovenije Franc Leskošek. Pred začetkom govora Franca Leskoška je prispel iz Šibenika tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, ki so ga udeleženci proslave navdušeno pozdravili. Praznično razpoložena Ljubljana je na večer pred dnevom vstaje slovenskega naroda doživela dogodek, ki mu ni primerana naših tleh. Vsepovsod so vihrale zastave, borbene, z neuklonljivim duhom, glavo in ponosom prežete pesmi so osvojile ulice in trge, kjer so reke ljudi zaustavile ves motorni promet in ga potisnile v obrobne predele mesta. Železniška postaja je grozila, da se bo vsak čas razletela od navalamnožic, ki so se sicer neprenehoma razlivale po trgu Osvobodilne fronte in naprej, vendar so vlaki vsako minuto znova pripeljali nove tisoče veselo razpoloženih obrazov. Če bi še kolone avtomobilov, ki so ta dan prišle po vseh glavnih prometnih žilah, navalile v središče mesta, bi promet obstal in nihče več ne bi mogel razvozlati orjaškega vozla vozil in teles. Avtomobilske kolone so se ustavljale na parkirnih prostorih v predmestjih. Samo preko Trojan so tam privozile kolone iz Štajerske in Koroške, tako dolge, da bi v strnjeni vrsti zavzele 120 km ceste. Pešci so se s pločnikov zlili na široke ceste, kjer običajno brez konkurence gospodarijo motorna vozila. Ure in ure so se strnjene reke ljudi valile po Titovi, Cankarjevi, Prešernovi, Celovški in drugih cestah proti osrednjemu slavnostnemu prostoru v Tivolskem parku. Ure in ure nihče ni vedel, kje je začetek in kje je konec tega mogočega gibanja. Prišla je noč, toda ta dan je bila brez moči. Orjaški reflektorji so jo skoraj spremenili v dan. Prostrana travnata poljana v parku Tivoli ni bila več tiho sprehajališče s cvetjem med travo in obraslimi drevesi. Bila je samo še petje, ploskanje in morje nemirnih človeških glasov. Tu je prostora za 150 tisoč, za 200 tisoč ljudi v skrajnem primeru, so govorili izvedenci. Toda travnata arena je bila že polna do zadnjih kotov pod pobočji Rožnika, ko ulice v mestu niso bile nič manj prazne in bučne kakor prej. Reke ljudi so se še kar naprej valile proti slavnostnemu prostoru in, ko niso mogle več naprej, so se ustavljale na vsaki pedi zemlje, kjer je bilo le prostora za nekaj stopa. 150 tisoč? Toliko smo računali. 200 tisoč? Smešno! 250 tisoč? Morda, toda... če rečemo, da se je množične slavnosti v Ljubljani udeležilo 300 tisočSlovencev, smo skromni. Prve vrste pred tribuno so si vzeli ljudje. 45 mladinskih delovnih brigad je s pesmijo čakalo na začetek slavja. Med njimi so bili prav tako brigadirji, toda tisti iz krvavih dni, ko sta bila življenje in ponos edino bogastvo, ki nam je še ostalo. Zidanškova, Šercerjeva, Tomšičeva, Cankarjeva, Prešernova... Zastave so spet zavihrale nad glavami neuklonljivih ljudi. Brigadirji od nekdaj in brigadirji od zdaj so bili skupaj. Fanfare. S polkrožne tribune je iz tisoč grl zaorila internacionala in z njo delavski pozdrav in zastava partije.Živel Luka! se je iztisnilo iz grla od let upognjenega starčka, ki je skupaj z deset tisoči drugih pomahal z roko v pozdrav, ko je prvi komandant NOV in PO Slovenije Franc Leskošek - Luka prišel na govorniški oder in začel: Tovariši
Orientamento	Normale
Software	Adobe Photoshop 7.0
Data e ora di modifica del file	18:41, 20 mag 2005
Spazio dei colori	Non calibrato

File:Ivan Maček Matija.jpg

Didascalie

Elementi ritratti in questo file

raffigura

Ivan Maček

data di fondazione o creazione

21 lug 1961

Cronologia del file

Pagine che usano questo file

Utilizzo globale del file

Metadati